Sodelavci Inštituta so na začetku svojega delovanja proučevali sodobne metode analize konstrukcij, vključno z metodo končnih elementov. To je omogočalo uvajanje metode končnih elementov v študijski program, razvoj lastnih računalniških programov in uvajanje teh ter tujih računalniških programov za analizo konstrukcij v vsakdanjo prakso projektantov gradbenih konstrukcij. V tem času so bili razviti splošni programi za račun linijskih konstrukcij, plošč in konstrukcij stavb ter posebni programi za račun montažnih betonskih konstrukcij.

V začetku osemdesetih let je razvoj računalniške grafike omogočil uporabo računalnikov tudi pri tistih delih procesa projektiranja, ki so bili do takrat izvedljivi le s klasičnimi metodami. Na inštitutu so bili raziskani postopki računalniškega projektiranja armature in razviti programi, katerih rezultat so bili armaturni načrti za montažne elemente, plošče, stene in okvirne konstrukcije.

Rezultati teh programov so bili neposredno uporabni tudi za planiranje in vodenje proizvodnje v železokrivnicah. Večini obstoječih programov so bili dodani posodobljeni grafični pred- in poprocesorji. V drugi polovici osemdesetih let so začeli z raziskavami ekspertnih sistemov na področju tehniških predpisov. Kot nadaljevanje raziskav postopkov za projektiranje armature smo raziskovali možnosti za robotizirano sestavljanje armature. Procese sestavljanja so proučevali z uporabo programov za simulacijo robotiziranih procesov, ki omogočajo oceno izvedljivosti in gospodarnosti robotskih sistemov.

Vključeni so bili v programa TEMPUS in ESPRIT, ki jh je financirala Evropska unija.